Razkrižje je majhna, tiha vasica v neposredni bližini hrvaške meje. Skozi zgodovino je ta vasica spadala pod avstro-ogrsko, jugoslovansko in na koncu slovensko oblast. Na njenem območju se mešajo Slovenci in Hrvati, ki so vedno živeli v sožitju in miru. Skozi ves ta čas je župnija podružnica Štrigovske župnije. To ni bil problem do leta 1965, do drugega Vatikanskega koncila. Ker so pred njim bila vsa cerkvena besedila in celoten mašni obred v latinskem jeziku, ni bilo pomembno kam si šel v cerkev saj si povsod razumel malo, ali pa nič. V drugem vatikanskem koncilu pa je papež Janez Pavel XI uvedel bogoslužje v domačem jeziku. Za Razkrižje je to seveda predstavljal problem. Občina, ki je skozi zgodovino delovala kot enota, se je nenadoma razklala na pol. Slovenski verniki so v cerkvi seveda zahtevali slovenski jezik, saj so živeli na slovenskem območju, slovenščina je bila uradni jezik in večina prebivalstva je bila slovenskega. A doživeli so nasprotovanje. Tedanji duhovnik Stjepan Slaviček, ki je bil Hrvat, pa je trenje z raznimi govoricami le še povečal. Ta boj za jezik se je vlekel od leta 1965 do leta 1993.
Avtor fotografij: Jure Šimonka
