Moj prijatelj Miha je lansko leto umrl. Nanj je nesrečno padel gol. Obiskoval je 7. razred osnovne šole. Miha je bil zelo igriv, radodaren, vesel, dobrosrčen… Bil je zvest nogometni vratar od trenutka, ko je prvič zagledal žogo. Po šoli si je kljub nogometu vzel čas še za druge aktivnosti kot so: vožnja z motorjem, igranje s svojima kužkoma ter predvsem druženje s prijatelji.
6. April 2018: Dan se je začel običajno s šolo, kjer sem Miho še zadnjič videl, a takrat nisem pomislil, da bo to zadnjič. Nekaj minut po 17. uri sem prejel mamin klic. Sporočila mi je tragično novico, da je umrl nek najstnik iz naše občine, na katerega je padel gol. Malo za tem sem poklical prijatelja in ga vprašal če pozna mogoče tega fanta. Povedal mi je, da je bil to Miha.
Od tistega trenutka naprej se mi je podrl ves svet. Spominjam se tudi zadnjega slovesa, ko smo te s prijatelji, družino in vsemi ostalimi pospremili na tvoji zadnji poti k večnemu počitku.
Dragi Miha, bil si krasen človek in prijatelj kakršnega si vsak lahko samo želi. Vedi, da te imamo neizmerno radi. Pogrešamo te.
Pa naj zaključim s to mislijo… KOGAR IMAŠ RAD, NIKOLI NE UMRE, LE DALEČ, DALEČ JE.
Avtor fotografij: Tim Kuzma
