Premogovnik Velenje deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni iz med najdebelejših znanih plasti na svetu.
Prve omembe nahajališč segajo v 18. stoletje, prva vrtanja v leto 1875, prvo jamsko odpiranje pa v leto 1887.
Leta 1905 je bila v bližini zgrajena prva termoelektrarna, ki je delovala na osnovi lignita.
Največji razmah je pridobivanje premoga v Šaleški dolini doživelo po 2. svetovni vojni, ko je potreba po premogu zelo narasla.
Danes je količina odkopanega velenjskega lignita uporabljena za delovanje TEŠ, kjer iz letne odkopane količine premoga pridobijo eno tretjino električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji.
Premogovniška dejavnost neposredno vpliva na okolje in na odnosom z okoljem.
Povezuje kraj in njegove prebivalce.
Razvoj mesta Velenje je tesno povezan s premogovništvom, saj so rudarji mesto zgradili s svojimi rokami ob neštetih urah prostovoljnega dela.
Vpliv premogovnika Velenje se čuti še danes. Podjetje podpira in spodbuja dejavnost na športnem, kulturnem, šolskem področju. Na nekdaj poškodovanih površinah zaradi rudarjenja je nastal Turistično rekreacijski center Jezero, ki na športne terene, v naravo ter na športne in zabavne prireditve privablja veliko obiskovalcev.
Avtor fotografij: Eva Reponj
